RS-485, znan tudi kot EIA-485, je standard za serijsko komunikacijo, ki se pogosto uporablja v industrijskih aplikacijah in komunikacijah na velike razdalje. Zasnovan je tako, da omogoča komunikacijo več naprav prek enega dvožilnega kabla. Vendar RS-485 ne določa natančnega števila potrebnih kablov; namesto tega opredeljuje električne značilnosti in metode signalizacije za komunikacijo.
RS-485 uporablja shemo diferencialne signalizacije, kar pomeni, da prenaša podatke z merjenjem napetostne razlike med dvema žicama. Običajno se za komunikacijo uporablja sukani par žic: ena žica nosi pozitivni signal (A ali neinvertiran), druga žica pa negativni signal (B ali invertiran). Zvijanje žic pomaga zmanjšati elektromagnetne motnje in izboljša zanesljivost komunikacije.
Za vzpostavitev komunikacijske povezave z uporabo RS-485 potrebujete vsaj dve napravi: oddajnik in sprejemnik. Oddajnik pošilja podatke s spreminjanjem ravni napetosti na žicah A in B, sprejemnik pa interpretira te napetostne razlike, da rekonstruira prenesene podatke. Tako oddajnik kot sprejemnik morata biti pravilno priključena na dvožilni kabel.
Poleg žic A in B lahko komunikacija RS-485 zahteva dodatne povezave za napajanje in ozemljitev. Napajalni priključek je nujen za napajanje naprav, povezanih z vodilom RS-485, medtem ko ozemljitveni priključek zagotavlja skupno referenčno napetost za pravilen prenos signala.
Število naprav, ki jih je mogoče povezati z omrežjem RS-485, je odvisno od dejavnikov, kot so električne značilnosti naprav, dolžina kabla in želena komunikacijska hitrost. RS-485 podpira komunikacijo z več točkami, kar pomeni, da je več naprav mogoče povezati z istim dvožilnim kablom v verižni konfiguraciji.
Za povečanje števila naprav, ki jih je mogoče povezati, omrežja RS-485 pogosto uporabljajo dodatne komponente, kot so repetitorji ali vozlišča. Repetitorji pomagajo regenerirati in ojačati signale, kar omogoča daljše kable in priklop več naprav. Po drugi strani vozlišča zagotavljajo več vrat za povezovanje naprav in pomagajo upravljati komunikacijo med njimi.
Če povzamemo, komunikacija RS-485 običajno zahteva dvožilni kabel s konfiguracijo sukanega para, skupaj z dodatnimi priključki za napajanje in ozemljitev. Število potrebnih kablov je odvisno od specifične izvedbe in števila priključenih naprav. RS-485 omogoča povezavo več naprav na eno vodilo, število podprtih naprav pa je odvisno od različnih dejavnikov in se lahko razširi z uporabo repetitorjev ali zvezdišč.
